Naj 2018 izbor Muzikobala

0
1371
Leto 2018 nam je postreglo s številnimi lepimi glasbenimi trenutki, novimi albumi in dogodki. Uredništvo Muzikobala je opravilo pregled glasbenega ustvarjanja v preteklem letu in kot veleva tradicija, smo sestavili Naj 2018 izbor Muzikobala. 

Naj izvajalec DriLL

Andrej Bučar – DriLL (foto: arhiv DriLL )

Naš izbor za Naj izvajalca leta 2019 je mojster ulične poezije Andrej Bučar – Drill. Rodovitni izolski raper je namreč v tem letu izdal svojo četrto ploščo z imenom Ribolov z dinamitom. Aktiven je pri družbeno koristnih projektih, kjer združuje mlade z glasbo – rimo in ritmom, npr. z izolskim komunalnim podjetjem ter izolskimi osnovnimi šolami, kot tudi z osnovno šolo Dušana Bordona iz Semedele, kjer je mentor otrokom pri pisanju besedil.

Drill trenutno velja za gonilno silo obalne rap scene, še več, postal je njen promotor. To, kar je, je postal z minimalnim budžetom, kar še dodatno navdušuje. V svojih skladbah rapa o dejanskih problemih in ne kot nekateri pevci njegove zvrsti, o problemih, ki bi jih radi imeli. S svojo iskrenostjo in trdim delom je postal prepoznavna rap ikona slovenske glasbe. Poleg omenjenega je Drill v tem letu sodeloval pri skladbi Recept za lajf z glasbenico Leo Sirk. Ta je bila zaradi zmag na EMI 2018 in Melodijah morja in sonca 2018 tudi v ožjem izboru za naj izvajalko tega leta.

Naj plošča: Jure Lesar – Zemljin sin

Jure Lesar – Zemljin sin (Dallas records, 2018)

Jure Lesar, sicer tudi frontman skupine Eskobars, je z Zemljinim sinom stopil na samostojno glasbeno pot, pri čemer je v snemalno ekipo povabil priznana glasbena imena (Denis Horvat, Zoran Čalić, David Morgan). Album se bere kot zgodba, zato jo poslušalec posluša od prvega do zadnjega komada.

Pohvalno je tudi dejstvo, da so besedila v slovenščini – podvig, ki se ga marsikdo ustraši. Ob tem pa velja dodati, da pri izdelku vendarle pogrešamo besedila v knjižici. Iz Turkove recenzije plošče:Čeprav je kantavtorstvo od nekdaj, še posebej pa od 60. let naprej, nekakšen sinonim za družbeno kritiko (ali vsaj komentar), se le stežka spomnimo kakega novodobnega kantavtorja, ki bi jasno nastavljal ogledalo družbi in sistemu, zato je v pop polju danes že poziv k razmisleku veliko dejanje. V splošnem se Lesar brusi tudi kot tekstopisec, saj besedila niso plehka (to nikoli niso bila), a ohranjajo mladostniški žar, na trenutke so celo poetična, a še zdaleč ne zapadejo v samozadostnost”.

Naj singl: Žiga Murko – Not Knowing You

Not Knowing You je v primerjavi s svojim predhodnikom Shy Girl Murkov bolj umetniško zrel izdelek in korak pred ostalimi kar se tiče kompozicije in glasbene liričnosti. Tudi videospot je pri obeh omenjenih skladbah zanimiva podlaga . Glasbenik je kot kaže s tem singlom na poti odraščanja, s katerim se odmika od zgolj zabavljaške funkcije glasbe k globljim sporočilom.

Seveda je Žiga Murko napisal tako glasbo kot besedilo pesmi, kar pa je še bolj navdušujoče, podpisan je tudi kot producent. Glasbo so posneli v Studiu Jork v Dekanih z mednarodno ekipo priznanih glasbenikov (Bram De Looze, Lester St. Louis, Christian Balvig, idr.). Za snemanje vokalov in miksanje skladbe pa je Žiga sodeloval z večkratnim dobitnikov GRAMMY nagrade, Davidom Darlingtonom v New Yorku.

Naj videospot: NoAir – Colours

Zasedba NoAir se kot po pravilu uvršča med vsaj eno od kategorij letnega naj izbora Muzikobale. Tokrat je ekipo prepričala z videospotom za skladbo Colours, ki že s prvimi kadri kaže na to, da je pred nami vrhunski izdelek. Barviti kadri pa nazorno govorijo o sami temi skladbe, ki bi jo morda kdo sicer prezrl, a s takšno predstvitvijo dobiva ustrezno reklamo oziroma popotnico.

Domiselni izbiri akterjev, prostorov in predmetov, ki v spotu nastopajo, sta dodani odlična fotografija in kadriranje ter montaža. Glasba pa se v popolnosti sklada s potekom slik, ki jih gledamo pred sabo. Ne gre pozabiti niti na to, da so nekateri kadri posneti na gledalcu in poslušalcu znanih lokacijah na obali. Pod režijo se podpisuje Matevž Jerman, pod produkcijo pa Darej Šömen (Warehouse Collective).

Naj koncert: Koncert v spomin Danilu Kocjančiču

Posthumni izid albuma zasedbe Danilo Kocjančič & Friends Nisi prva, nisi zadnja so Danilovi glasbeni prijatelji lani februarja kronali s posebnim koncertom ob njegovi 5. obletnici smrti. Poleg zasedbe DKF, ki je bila odrska stalnica, so nastopili gostje koncerta: Tinkara Kovač, Drago Mislej Mef, Valentino Kanzyani, Matjaž Jelen, Tulio Furlanič, Tomaž Domicelj, Slavko Ivančič, Janez Bončina Benč, Neisha, Rudi Bučar, Klapa Solinar in drugi.

Koncert je bil razprodan, koprska Arena Bonifika pa dodobra napolnjena, kar je za koncert obalnih izvajalcev pravzaprav redkost. Kakorkoli je organizatorju (lucijskemu GVM) uspelo pričarati lep, nostalgičen dogodek. Koncert je sicer snemal RTV Slovenija, ki pa je na televiziji predvajal le skrajšano / okrnjeno verzijo koncerta, pri čemer so izpadli nastopi Mefa, Benča, Neishe in še koga izmed vidnejših nastopajočih. Kot so obljubili, naj bi sicer nekoč zavrteli tudi celotno različico.

Najperspektivnejši mladi izvajalci: Nevermind

Nevermind (foto: arhiv skupine)

Zasedba Nevermind prepriča z zelo dobro odrsko predstavo, saj so njihovi nastopi polni karizme. Skupina je tako uigrana in energična, da na koncertu izpade, kot bi skupaj igrala že leta in sploh ne bi šlo za mlad bend. V minulem letu so si nabrali odrsko kilometrino, in sicer tako na večjih kot manjših koncertih ter odigrali svoj prvi akustični koncert v piranskem Mediadomu. Nezanemarljivo je dejstvo, da so začeli ustvarjati lastno, avtorsko glasbo. In za konec še vprašanje: kdo, ki ni star več kot 50 let, danes igra blues? In v tem so preklemano dobri. Če bodo vztrajali pri svojem, bodo zagotovo uspeli… in ne samo na obali.

Naj presenečenje: Sound Research

Presenečenje leta je projekt Gabra RadojevičaSound Research. Raziskovanje zvoka je umetniško-raziskovalni laboratorij, v katerem se opravi individualen in/ali skupinski ustvarjalni preizkus, ki se udejanji skozi glasbo, ples, likovno dejavnost in skozi druga vizualna sredstva (fotografija, video, idr.). Raziskovanje sinergij med nastajanjem glasbe, snemanem in zapisovanjem na medij ter njihova povezava v multimedijski prostor, omogoča podrobno analizo izražanja umetnosti in ovekovečenje na zvokovni ali slikovni zapis. Snemanje zvoka je tako prepuščeno enemu mikrofonu, kar omogoča pristnost zajema zvoka in večjo svobodo ustvarjalca v trenutku izvedbe glasbe.

Naj razočaranje: Baladoor, Festival JEFF in Burja festival

Žal smo v to kategorijo uvrstili kar tri dogodke, ki pa bi jih lahko s skupnim izrazom imenovali koprski festivali. Letos so namreč umanjkali kar trije, dva od njih sila tradicionalna festivala, ki smo se jih bili sicer vajeni udeleževati v Kopru.

Sicer leto poprej dobro sprejet obalni festival urbane kulture Burja se menda v letu 2018 ni izvedel, ker so organizatorji prekinili sodelovanje s Centrom mladih Koper. Festival JEFF (nekoč Jazz etno funky festival) pa je za študente bojda postal prevelik organizacijski in finančni zalogaj. Najverjetneje gre tu del krivde pripisati tudi vedno manjši podpori pristojnega ministrstva in občine manjšim festivalom. Poleg tega se zdi, da je študentski aktivizem v zatonu, saj primanjkuje nekoč številnejših entuziastov. Prav tako med študentsko populacijo ni tolikšnega zanimanja za jazz in etno glasbo, zaradi česar je bilo v zadnjem obdobju na Jeffu opaziti predvsem starejšo publiko.

Jazz kot del obalne jazz scene sicer nikoli ni bil zgledno finančno podprt s strani lokalnih oblasti, vendar so še sredi prejšnjega desetletja jazz koncerti beležili dober obisk, kar je reševalo obstoj teh prireditev. Baladoor sicer od selitve na vrt Circola ni mogel računati na vstopnino, zato je bil na eni strani sicer bolj privlačen za občinstvo, ki je bilo vedno številčno, a na drugi strani toliko bolj odvisen od državnih razpisov, občinskih sredstev in dobre volje italijanske skupnosti.

Ker ni šlo za nastope zvezd, tu komercialna logika, ki so ji bili zvesti uradniki na občini, ne zdrži. Dogodki se dolgoročno preprosto ne morejo sami pokrivati, nosijo pa veliko kulturno-umetniško vrednost in jih bi bilo zato nujno finančno podpreti. Nenazadnje tudi zato, da bi se festival prenesel na višji nivo in da ne bi bil desetletja odvisen od fanatizma bolj ali manj ene same osebe. Z novo občinsko oblastjo v tem oziru morda lahko bolj optimistično zremo v leto, ki je pred nami.

Besedilo: Eva Branc in Samo Turk.
Izbor: Gabriel Ogrin, Matjaž Derin, Rok Soczka Mandac, Samo Turk in Eva Branc.