Ploščo lahko kupite in tudi poslušate na Bandcamp strani skupine (TUKAJ)
Glasbeni pankrt je na koncu leta 2013 prišel do prvenca, posnetega in izdanega v popolni DIY maniri. Zasedba ga je zvočno zapisala v absurdno zakotnih Šorgih, na drugi strani istrske meje, dokončala pa po vadnicah v Izoli in Kopru. Produkcija je prav tako ostala v domeni zasedbe, le za mastering so poskrbeli na Nizozemskem. Osem avtorskih skladb, ki tvorijo ustvarjalno celoto drugega začetka SCB, se giblje skozi žanrsko težko oprijemljiv zvok, ki ni ne kitarski, ne sintetičen, niti rock, niti techno. Je rezultat sodobnega, kibernetičnega časa, ki se z omejevanjem noče in ne sme strinjati. Promocija albuma bo v soboto 14. decembra na skriti lokaciji ob 21.00 uri (ob hkratni predstavitvi albuma zasedbe Čao Portorož) prenos dela promocije pa odzvenel v živo ob 22.00 na valovih Radia Študent, FM 89.3.
O skupini Second Chance Blown:
Second Chance Blown je bil sprva slogovno nedefiniran glasbeni projekt Andreja Vidica, ki je med leti 2004 in 2007 nekajkrat zbegano zavzel oder v preminulem Shoto klubu v Izoli. Začetki so bili klavrni. Glasbena, DOS-ovska 8-bitna matrica je bila dotrajano dete, ki si je, samemu sebi v posmeh, frenetično grizlo rep v slepi ulici navidezno nedosegljive, novejše zvočne razsežnosti. Projekt in Andrej z njim se je ustvarjalno pogreznil v pozabo in daljše obdobje stagniranja, ki pa ni bilo pasivno, temveč le stadij novega rojevanja. Ustvarjanju se je z basom in sintetiko pridružil Aljoša Mislej in samooklicani kalup, ki naj bi bend/posameznika definiral kot industrial, je sčasoma postal utesnjujoč. A projektu se ni mudilo nikamor in se je počasi razvijal naprej. Pred (novim) prvim nastopom je za kitaro poprijel Primož Mislej in Second Chance Blown se je v drugo vrnil v novi obliki in preobleki, sodobnejši in trši kot prej. Glede na ime, zveni paradoksalno in morda tudi je.
Glasba istrske, da ne rečemo izolsko koprske skupine, Second Chance Blown morda ni industrial, morda ni niti IDM elektronika, niti trdi rock s sintetično matrico. Je skupek idej in pogledov na ideje. Tudi po nekaj letih se oklepa prve definicije: „Še vedno koketira z umazano elektroniko, udriha po nizkih frekvencah a digitalizirano zakulisje tokrat vara z zarjavelimi šestimi strunami in distorzirano bas kitaro. Še vedno preoblikuje, prebavlja frustracije v zvočne rorscachove figure – anamneza je zagotovljena, uspešno zdravljeneje nekoliko manj. Second Chance Blown ne ve ali je post-industrialni preplah, elektronsko naključje, spojina le-teh ali zgolj delno nadzorovan kaos. Je glasbeni pankrt, ihtavi zvočni debil, samemu sebi poslednja šansa, v kateri se bo kot insekt razblinil v halogenskem dimu lastnega tkiva.“