Intervju: Enco Đurđević

0
940
Foto: Eva Branc
Foto: Eva Branc
Foto: Eva Branc

Enco Đurđević je pevec skupine No Limits, hkrati pa dober poznavalec alternativne glasbene scene od časa 80′ let prejšnjega stoletja do danes. V intervjuju nam je zaupal več kot smo lahko spravili v spodnji zapis, beseda pa je tekla predvsem o njegovem pogledu na preteklo in sedanjo alternativo na Obali.

  • Kako ti uspe usklajevati glasbo in družino?

Znese mi, ker si vzamem čas. V življenju imam določeno prioriteto in razumljivo partnerko. Ko smo začeli z No limits, mi je bilo to ‘waw’. Prvič sem bil v bendu, pisal besedila, bil frontman, risal logote. To je bil velik izziv, ki mi je bil všeč. Žal mi je le, da nismo že prej česa izdali, vendar je bilo takrat to težko, si moral imeti ˝ful keša˝. Zaradi glasbe sem se denimo odrekel radiu, kjer sem delal in treningom.

  • Z No Limits ste bili prvi bend, ki je vadil v današnjem MKSMC?

Da, po Primitivcu (Borisu Furlanu, op. a. ) smo z Markom Brecljem prevzeli MKC in ustanovili društvo ter tam vadili z No Limits. Ko pa enkrat nekaj časa nismo hodili na vaje (par tednov), se je tam že naselil neki drug bend in seveda vadil v našem terminu. Za uporabo tega prostora pa smo Breclju čistili WC-je, ipd., zato se nam je zdelo ‘za malo’, da je imel takšen mačehovski odnos do nas, zato smo odšli. Kar se tiče placev za vaje in basiste smo preklet’ bend. Menjali smo namreč pet placev in petkrat basiste.

  • Ti si torej doživel Primitivc ero v MKC-ju?

Da, to je bilo v 80′. Takrat so bili tam srednješolski plesi, v Kopru pa sta bila dva prostora, ki nista bila disko, Circolo in MKC. V drugi polovici 80ih se je MKC preimenoval v DID (Društvo interesnih dejavnosti). Malo je začelo stagnirati, ker je imel Primitivc noter tiskanje kaset, in to v veliki nakladi, ter studio. Tam so snemali Salem, Game over z Jesenic. Da ne bi bila scena preveč skoncentirana na Ljubljano, so naredili projekt Provinca Vrača Udarec, na kateri so si prostor delili Salem – prvi thrash metal bend v Sloveniji, Epidemic Zone – speed metal in Poljska malca – progresivni hard core. Prej sem videl tam notri vsega, od Agropop, Lačnega Franza, UBR, Tožibab, Zebra Imago, KUD Idijotov in podobno. 86′ smo ob četrtkih vrteli thrash metal glasbo. 89′ in 90′ pa je to stagniralo, na prste ene roke lahko preštejem koncerte, ki so se zgodili v enem letu. Tam nekje 90′ leta je prišel Marko Brecelj in želel ustanoviti društvo ter priti v te prostore, da bi se organizirali koncerti. Takrat smo ga podprli, saj ko si mlad, si željan dogajanja, koncertov in tako konec 90. ustanovili DPZN.

“Vidi se, da je danes drugačna kultura”

Najprej smo imeli prostore v Bertokih, na koncerte je bil celo organiziran prevoz iz drugih krajev. Potem smo zmagali na razpisu in prišli v prostore MKC-ja. Zdaj se tam dejavnosti spreminjajo, več je multimedijskih dogodkov kot pa koncertov, a je vprašanje, kako je to všeč alternativni mladini. Sam sem slišal kar dosti pritožb. Vendar, če pa narediš preveč koncertov, postane prenasičeno. Vidi se, da je danes drugačna kultura, včasih sem zadnji denar porabil za vstopnino za koncert, danes pa večina sedi zunaj, na zidku ali pa gleda koncerte na youtube-u.

  • Je torej skupaj s koncerti takrat začela usihati tudi koprska glasbena scena?

 V ’80ih letih v Kopru ni bilo dosti bendov. Bili so Delirium, Salem, Zebra Imago, Idiogen, kar se tiče alternative, v Izoli npr. Robert Svinja, tudi kratkoživeči noise bend Radical Vomitator je nastal konec ’80ih. 1991 so na obali prišli ven No Limits, ’92. Zmelkoow in Bloodsuckers in ’93. Revolver, potem pa Fregatura in Valter brani Sarajevo… Sredi ’90ih (cca 1996) je pa bilo kar nekaj bendov: Obrite Riti, Budd-alah, Mishtrash, Nabiska, Anonimni Alkoholiki, Tumor, Pudding Fields. Potem so začeli počasi razpadati, zamenjala se je generacija. Potem pa čez par let spet novi, recimo, Sensation, Sottomayor, Korte Sexperience, Wejn & The Genzis in prihod death in black metal bendov.

  • Organiziral si tudi koncerte.

Da, v sklopu društva, kjer smo delali vse. Enkrat smo čistili, drugič sem bil redar, enkrat se spomnim, da sem delal na zvoku, na šanku, v kuhinji… Delal sem tudi v Shoto klubu, ene hardcorovce iz Češke, Kaoz iz Velenja, Insanity (zdaj AlmostRage), Fregaturo, pa kar nekaj brazilskih bendov. Te tudi v MKC in drugje po Sloveniji. Ko bo še kaj dobrega in zanimivega, bom še poskusil naredit’.

“To je posledica folka, ki ne prihaja na koncerte in jih nič ne briga,”

  • Kako vidiš novo glasbeno sceno na Obali?

    Foto: Primož Mislej

Preveč razdeljeno. Tudi na začetku 80′ je bila razdeljena, med metalce in punkerje. 86. se je to z organizacijo hardcore večerov združilo. Zdaj pa se mi zdi, da se je spet ločilo, politično in žanrsko. Namesto, da bi bili bolj enotni, malo bolj tolerantni. Včasih smo vsi prišli podpirat lokalni bend. Tudi ta download, po eni strani je dober, ker lahko tudi brez denarja deliš muziko z ostalimi, po drugi pa nastradajo mali bendi, ki si ne morejo tako nič privoščiti, na koncertih jim niti za potne stroške ne dajo. To je posledica folka, ki ne prihaja na koncerte in jih nič ne briga.