Intervju : Andrej Sabotin in Igor Zonta

0
1336
Pogosto se obiskovalci koncertov niti ne vprašamo ali pa zavedamo, kaj vse stoji za njihovo organizacijo. Z leti se stvari spreminjajo, prav tako se spreminja glasbena scena in samo občinstvo. O tem, financah in kulturi plačevanja vstopnic smo se pogovarjali z dvema ogranizatorjema koncertov na Obali, Andrejem Sabotinom iz Puba 33, kjer so koncerti na sporedu vsak petek med aprilom in oktobrom ter Igorjem Zonto iz Figa rock bara, ki se osredotoča na koncerte v hladnješem delu leta.

Koliko let organiziraš koncerte? Od kdaj lokal, ki ga vodiš organizira koncerte?

Andrej Sabotin: Devet let.

Igor Zonta: Pet let bo, odkar organiziram koncerte v Figi. Prvega pa sem delal leta 2000 v balinarski dvorani v Kopru.

Koliko koncertov si že organiziral?

A.S.: Čez sedemsto. Med največjimi so bili Ana Pupedan, Tinkara Kovač, Rudi Bučar, Avtomobili, Omar Naber.

I.Z: Ne vem, bi moral pogledat na spletno stran. Tega je bilo precej, štejem pa ne.

Igor Zonta (Foto Matjaz Derin)
Igor Zonta, šef Figa Rock Bara (foto: M. Derin)

Kakšne so razlike med organizacijo koncertov pred leti in zdaj?

I.Z.: Razlike so predvsem v Sazasu, ki ga prej ni bilo, varnostno službo moraš zdaj imeti obvezno. To kar se tiče organizacije, sicer pa je zdaj preveč informacij, plakatiranja in ljudje niso več toliko pozorni na posamezne dogodke.

A.S.: Prvih šest let smo v Pubu 33 bili praktično skoraj edini lokal na Obali, ki je organiziral te vrste koncertov. Se pravi, neuveljavljenih mladih skupin, dosti alternative, nekomercialnih bendov. Potem so še ostali lokali začeli delati koncerte in se se ljudje malo razdelili. Kar se tiče bolj uveljavljenih glasbenikov, jih pred leti zaradi previsoke cene nisi mogel dobiti, danes pa se to da dogovoriti.

Si sodeloval tudi s kakšnimi drugimi organizatorji? Soorganiziral kakšen (večji) koncert?

A.S.: Da, Magnifico na Titovem trgu. To je velik projekt, velik finančni vložek in rizik. Skozi smo šli z nulo, delali pa štiri mesece.

I.Z.: V bistvu ne. A ko organiziram koncert, se slišim s tistimi, ki že imajo izkušnje več desetletij.

Andrej Sabotin Pub 33 (foto Eva Branc)
Andrej Sabotin, šef Puba 33 (foto: E. Branc)

Se organizacija koncertov izplača?

I.Z.: Za večje, popularne stvari ne vem, to kar delamo v Figi – rock, blues, metal scene, pa se iskreno povedano ne izplača. Stvar je bolj v imiđu, kot v zaslužku.

 A.S.: Večina koncertov se finančno ne izplača, skupine financiramo iz šanka.

Kako oglašujete koncerte?

I.Z.: Facebook je bil prva tri leta super, zdaj je drugače. Sicer na spletni strani, prek spletnih medijev, plakatov, sms sporočil in mailov.

A.S.: Na vseh brezplačnih medijih, Facebooku in s plakati, ki so le v lokalu.

Kako rešujete SAZAS?

I.Z.: Večinoma z individualnimi pogodbami, tudi s plačilom, odvisno kaj lahko in kaj ne moreš. Reševati je treba sproti, če pustiš, da se ti nabira, potem je problem.

A.S.: Plačujemo. Kar se uspem dogovoriti s katerim od bendov, da se odpove avtorskemu honorarju in če vse štima, to Sazas oprosti.

4. Muzikobala žur (foto: Erik Božič)
Pub 33 Koper (foto: Muzikobala)

Kakšen je tvoj odnos do vstopnine?

A.S.: Mi imamo problem, ker ne moremo imeti vstopnine, zaradi same narave lokala. Je pa en kup stroškov. Treba je plačati skupino, varnostnike, Sazas, delavce.

I.Z.: Sem mnenja, da vstopnina mora biti, če je koncert. To pomeni: oder, ozvočenje s tonskim mojstrom, primeren prostor, luč. Torej tisti, ki plača vstopnino dejansko pride na koncert. Iz tega se plača izvajalca, tehniko.

Kakšen je tvoj odnos do avtorske glasbe in na drugi strani cover bendov?

I.Z.: Ne dajem ji prednosti, glasbo izbiram po svojem okusu. Če vidim, da je avtorski bend zanimiv in ima neko sporočilo, ga bom izbral. Ne bom delal primerjave med avtorskimi in cover bendi, v smislu, da bi delal samo eno, ker je dobro. Ni nujno, da je vse dobro.

A.S.: Predvsem forsiramo avtorsko glasbo. Da bendi predstavljajo svoje albume. Tu se mešajo vse zvrsti, predvsem pop rock, precej je alternative, nekaj punka, raggea.

Kakšen odnos imaš do obalnih bendov? Kako jih podpirate? Omogočite koncertiranje, ali še kako drugače podpirate?

I.Z.: Različen. Začel sem s tako politiko, da je bilo na začetku pri nas 24 ur rock’n’rolla in so igrali le obalni bendi. Tudi vsako leto na obletnici gledam, da delamo z lokalnimi izvajalci, čeprav je to vedno težje, ker smo ploščo že obrnili, tega ni toliko. Menim, da je prav, da skupina tu igra enkrat na leto, zato, da je tudi program bolj zanimiv.

A.S.: Lokalne glasbenike je še najtežje dobiti, na žalost. Prej se bom dogovoril z Avtomobili, kot nekom z Obale. Zakaj je tako, ne vem.

Igor Zonta (Foto Matjaz Derin)
Figa Rock Bar (foto: M.Derin)

Kateri koncert je bil najboljši (v tvoji organizaciji)?

I.Z.: Kakšno vprašanje! Vsi koncerti so super, meni osebno je bil najljubši ta za mojih štirideset le, ko sem s svojimi prijatelji na odru nastopal ves večer.

Koncert katere obalne skupine ti je ostal najbolj v spominu?

A.S.: Najbolj čustven je bil od Tinkare Kovač in tudi od Rudija.

I.Z: Ko so bili vsi skupaj na otvoritvi Fige, od kantavterjev, do mlajših, takšnih in drugačnih zasedb. Konkretno kateri je bil meni najboljši, ne bom povedal, ker ne želim delati razlik.

Kakšna je po tvojem mnenju prihodnost organiziranja koncertov na obali?

A.S.: Na Obali je težava, da bi moral biti klub s tedenskim programom, obvezno na vstopnino. Težava je v samih ljudeh, ki niso dojemljivi za vstopnino, težko jim je dati tudi dva evra. To je težava Obale, drugod je to normalno.

I.Z.: Kot vidim se scena počasi zapira med nekaj posameznih organizatorjev, ki delajo večje stvari in ki uspevajo vedno boljše. Glasbeni izbor je njihov, sam ne bom ocenjeval, ali mi je ta glasba všeč ali ne. Vidim pa po odzivu, da imajo ljudje to radi, se tega udeležujejo in nimajo težav z vstopnino, zanimivo. Motijo pa me zadeve, ki se organizirajo brez Sazasa, varovanja – to se je zdaj v Kopru začelo dogajati. To ni fair play.

Kakšna pa je po tvojem mnenju prihodnost obalne glasbene scene?

I.Z.: To je bolj odvisno od samih bendov, kot od organizatorjev. Narediti morajo novo sceno, če ne bo scene, jim mi ne moremo pomagati. 99 odstotkov obalnih bendov, ki igrajo avtorsko glasbo, še ni igralo od Črnega kala navzgor, to pa je absolutno narobe. Treba je igrati tudi drugod, tako smo enkrat delali. Tam vidiš kdo si in kaj si. Rad imam obalno sceno, tudi sam izhajam iz tega, a način današnjega razmišljanja je smešen, sami sebe podcenjujejo.

Kateri obalni bendi imajo po tovjem mnenju prihodnost?

A.S.: Dobri so Tide, njih vidim edine, ki bi lahko nekam prodrli.Vse ostalo je, ali skomercalizirano ali omejeno na ta prostor.