Podzemlje diha svoje zadnje letne trenutke na prostem

0
524

V iztekajočem se poletju sta v deževnem septembru vzniknili dve prireditvi, ki ponujata »podzemno« ponudbo glasbenih talentov. V Ankaranu bo že tradicionalno na vrsti Ankaranska bandima, ki druži domačine in mimoidoče v celodnevni kulturni ponudbi. Dogodek združuje obilico aktivnosti za vse starostne skupine ter nočno druženje ob žlahtni godbi. V podobnem duhu bo na isti dan v Izoli Bunker fest 2014, ki na površino pripelje množico marljivih zvočnih kreativcev. Kako tovrstna prizorišča postajajo tradicionalna stičišča dveh svetov (podzemlje in nadzemlje) in kdo jih ustvarja, smo ločeno povprašali dva glavna akterja v organizaciji Matjaža Gergeto (MG) – Bunker fest in Sebastjana Jermana (SJ) – Ankaranska Bandima.

Kako bi na kratko opisal dogodek, ki ga pripravljaš, oziroma s kom si se lotil organizacije koncerta/prireditve?

MG: Dogodek BunkerFest bi lahko opisali kot predstavitev bendov iz zaklonišča v Jagodju. Publiki bi radi pokazali, da v podzemnih prostorih obstaja nek’ glasbeni organizem, ki diha in živi. Ideja je zrasla na dan srečanja glasbenikov iz zaklonišča z izolskim županom Igorjem Kolencem. Organizacije koncerta smo se lotili v sodelovanju s CKŠP Izola.

SJ: ANKARANSKA BANDIMA je prireditev društva Na Kereh, katerega člani so krajani Ankarana. In sicer gre za celodnevni dogodek, ki je konceptualno in izvedbeno zasnovan brez sponzorjev in vstopnine oziroma na plečih entuziazma polne skupine ljudi. Dnevni program sestavljajo razne otroške delavnice in športne igre, večerni program pa druženje ob glasbi. Trudimo se za raznolikost in pestrost programa (za vsakega nekaj, vsak se nekje najde), pri čemer je osnovni namen skupinsko medgeneracijsko delovanje, ustvarjanje, druženje in srečevanje somišljenikov. Prisotnega je veliko prostovoljstva, odrekanja in poseganja v lastne žepe, posledično družinske nogavice (poseben malo drugačen »hobby«). Zato brez kopice nastopajočih/sodelujočih Ankaranske Bandime ne bi mogel nikoli izpeljati. Moja vloga pri vsem tem je povezovanje in izmenjava informacij med vpletenimi. Zelo pogosto vprašanje, ki se srečujem je: Kdo je organizator, kdo to dela in kdo sponzorira?!? Težko je danes razumeti, da ni vodje, ni šefa, ni hierarhije in stvari se razvijajo in uspešno nastajajo; to je dogodek Ankaranska Bandima.

Na katere težave ste se moral najbolj osredotočit med organizacijo? Oziroma kaj vam je povzročalo največje težave pri organizaciji?

MG: Organizacijo koncerta vodi CKŠP. Nam preostane le tehnična in časovna organizacija koncerta. Sazas in podobne birokratske zadeve rešuje center.

SJ: Lahko bi rekli kateri so bili in so še vedno naj izzivi za izpeljati takšen dogodek 😉

Prvi izziv je definitivno narediti »RESET« v glavi in se ponovno spopasti z dogodkom, ki je obsojen na finančni minus. Drugi sorodni izziv je razložiti in prepričati vse povabljene/nastopajoče/sodelujoče, da ni na razpolago sredstev za honorarje (niti za potne stroške) oziroma da jih vabimo na lep dogodek ;).

Pri slednjem se trudim svoje navdušenje uspešno prenašati naprej… zelo velik izziv.

Nadalje pa sledijo še klasični birokratski izzivi. Kdor ni imel priložnosti se spopasti s tovrstnimi izzivi naj omenim, da za majhno javno prireditev, DA ta izpolnjuje 101% zakonskih pogojev, je potrebno vložiti, poslati, čakait odgovore na več kot 15 X poslano pošto. Šele nato lahko pričnemo razmišljati o logističnem delu in sami prireditvi.

Z eno besedo odgovori ali si prej glasbenik ali organizator koncertov?

MG: Glasbenik

SJ: Glasbenik

Ali poznaš še kakega organizatorja koncertov na obali?

MG: Seveda, Mirsad »Grga« Demirovič, Igor Zonta in Uroš Bostič.

SJ: Različni akterji, koncertov “open-air”/bar-ih, raznih lokacijah ter različnih zvrsti. Grga: Mirsad Demirovič, AlterUp: Mihael Povše, ekipa Pandabanda, Čupa: Aljoša Mislej, Uroš “iz Bam-a” Andrej Torkar, Igor Zonta.

Kako bi splošno opredelil zvrst, ki bo v največji meri prisotna na prireditvi?

MG: Preprosto ROCK.

SJ: Težko se opredelim do zvrsti glasbe, ki je na Ankaranski Bandimi. Lahko povem, da ni glasba, ki bi se pogosto dnevno predvajala na radijskih postajah. Priporočam, da zvrst glasbe pridete opredeliti sami 😉

Katera je ciljna publika?

MG: Mladi od 15 – 70 let.

SJ: Vsi so dobrodošli! Vsi imajo možnost videti/spoznati nekaj novega in se nad nečim novim »morda« navdušiti. Vsakega obiskovalca se veselimo, ker je s tem naš trud poplačan.

banner_AB4

Kako ste izbirali nastopajoče in kako razpored skupin?

MG: Zelo preprosto: Nastopajoči so člani našega “mladinskega centra”, Euphorbia pa so predlagali sodelovanje in smo privolili.

SJ: Za izbor izvajalca je najpomembnejši dejavnik avtorska glasba, nato pa zvrst glasbe. Pri določanju razporeda skupin nimamo posebne strategije. Edino, kar je, stremimo k temu, da je prvi nastopajoči izvajalec lokalna skupina (da lokalna skupina prereže trak in otvori večerni del dogodka).

Ali nam lahko zaupaš povprečni honorar, ki ga bodo prejeli glasbeniki (na skupino)?

MG: Honorar je po eni strani minimalen, po drugi strani pa fantastično visok. Pozitivno sodelujemo s krajevno skupnostjo Jagodje – Dobrava ter z Občino Izola že vrsto let. Prav se nam zdi, da vso to pomoč, ki smo jo prejeli nekako povrnemo s tem kar najbolj znamo, torej z glasbo.

SJ: 0,00 EUR + DDV. Kar nam ni v ponos! Naša želja, CILJ je, da na prireditvi izvajalec nekoč dobi zaslužen honorar in vse, kar zraven pripada! Za enkrat še nismo uspeli sestaviti takšne matematične formule, ki bi to omogočala, zato vse kar lahko naredimo in počnemo je, da konstantno poudarjamo pomembnost nakupa CD-ja, glasbe ter ostalega »merchandisinga«. S tem podpiramo »sceno«. NPR: dogodek je vstopnine prost. Število obiskovalcev 300. Vsak obiskovalec kupi vsaj 1CD = 8 EUR sledi 2400 EUR za honorarje glasbenikov… to pomeni da dogodek »sam sebe nosi« oz. pokriva. Ko bodo obiskovalci to razumeli, smo mi prispeli na Cilj.

Ali bi lahko označil ta dogodek za alternativni dogodek? Če da, zakaj?

MG: Alternativen je zato, ker njegov namen ni samo predstaviti se publiki, pokasirati keš in se napiti. Namen je pokazati, da mladina dela, se ukvarja z glasbo, kreira ter predvsem, da nima pravih prostorov za koncertiranje. Skratka v Izoli nimamo pravega mladinskega glasbeno – kulturnega centra. Menimo, da le s trdim delom, vztrajnostjo in pravim pristopom se lahko kaj doseže. Župan Igor Kolenc pozna to težavo, Občina Izola se je v času županovanja Brede Pečan s tem problemom ukvarjala, a na žalost ni prišlo do realizacije.

SJ: Če štartamo iz uporabe pomena besede »mainstream« dogodek, potem sledi devijacija »alternative« nekam v levo ali desno drugam od pričakovanega populizma… Iz predhodno napisanega je dejstvo da dogodek je drugačen …torej DA.

Kako ste se odločili za datum koncerta? Po kakšnih kriterijih?

MG: Glede na to, da je dogodek na odprtem, smo nekako gledali: da je v soboto, da nimamo kakšne turneje z bendom (torej da sem oz. smo vsi tukaj), da ni v času poletnih dopustovanj nastopajočih, ne nazadnje smo z CKŠP določili prazen oziroma najbolj primeren termin.

SJ: Datum prireditve nima posebnega astrološkega pomena. Drugi vikend v septembru je bil določen iz praktičnega razloga. V septembru mesecu večina zaključi z dopusti, zato je v tem času dogodek enostavneje izpeljati.

bunker fest 14