Kje je Freddie?

V obdobju vdora digitalne tehnike v glasbeni ustvarjalni prostor je peščica ustvarjalcev po vzpodbudi Borisa »Primitivca« Furlana sestavila elektronsko skladbo z naslovom »Where is Freddie?«. Glasba je bila posneta v studiu radia Tartini, ko je ta še domoval v neposrednem centru Pirana, natančneje v mansardnem delu Tartinijeve hiše v Piranu. S kombinacijo analognih in novodobnih digitalnih aparatur je duo Yusta, ki ga sestavljata Alen »Feko« Fekonja (programiranje, glas in bas) in Sani Štefančič (klaviature) s pomočjo producenta Andrea »Effe« (glas in produkcija) zvaril vprašanje o izginotju znane britanske rock zvezde.

Sam zvočni zvarek predstavlja pravi eksperiment, saj se pri ustvarjanju srečata analogna in digitalna tehnika, ki iz določene perspektive nimata nič kaj dosti skupnega. »Snemali smo na trak, analogno, z mešalno mizo itd – nobenih računalnikov ni bilo vmes, nobenega software-ja ali pluginov ali sodobnih “bank zvokov”« pravi Effe in nadaljuje: »Ker smo imeli nek’ zelo rudimentarni način sampling-a, torej vzorčenja zvoka, je bila sinhronizacija s trakom in z željenim tempom komada precejšen problem – kar je zvenelo lepo sinhronizirano za nekaj sekund, je lahko že čez par taktov šlo narazen, sploh, ker so bile mikro variacije v hitrosti magnetofonskega traku ter MIDI sinhronizacija vsi dokaj “približni” sistemi«.

Freddie-ja niso našli, saj po besedah producenta »Obstaja ena malce bolj vsebinska, temnejša oz. introspektivna plat te pesmi: da ne bi šlo le za površno zafrkancijo v obdobju smrti Freddie-ja Mercuryja, sem iskal nek’ vsebinski ključ, zaradi katerega je nastal tisti mračni govorni del, ki sem ga posnel – vprašanje razkoraka med javno podobo in percepcijo, ter človekom, smrtnim bitjem.«

Zvokovno se »Where is Freddie?« približa post panku s stabilnim bitom v podlagi. Tako se igrivo prepletajo plesni trenutki z bolj temačnimi atmosferami, kjer pripovedovalec (Effe) prevzame poslušalca z nič kaj preveč plehkimi vsebinami in namigovanjem.

Veselimo se posnetka iz zaprašene shrambe, saj ta dokument priča o mešanici elektronike in panka, ki sta v 90 ih sobivala v tedanjih prostorih MKC-ja. Med drugim pa gre za še en zvočni zapis, ki spada v rastočo glasbeno zbirko Muzikobale.

Rok Soczka Mandac
Ni novinar, še manj pa glasbeni kritik. Piše, ko se pojavi inspiracija, oziroma ko mu sodelavci zagrozijo. Je muzik lover in multimedial fucker. Obožuje glasbeno podzemlje in vesolje...in kar je vmes.

Latest articles

174,2k Followers
Follow

Related articles

Leave a reply

Please enter your comment!
Please enter your name here