Faraoni

9 maja, 2013

6218

Faraoni v san simonu — Faraoni (foto: arhiv skupine)

(Pop/Rock)

Kraj: Izola. Leta delovanja: 1967 – 1972, 1979 – 2007

[mp3-jplayer width=”100%” tracks=”Berač (Prosjak)@Faraoni-Berac_(Prosjak).mp3, Figov List@Faraoni- Figov_list.mp3, Tu je moj dom@Faraoni-Tu_Je_Moj_Dom.mp3, E Tristemente@Faraoni-E_Tristemente.mp3, Mi ljudje smo kot morje@Faraoni-Mi_Ljudje_Smo_Kot_Morje.mp3, Ne bom pozabil na stare čase@Faraoni-Ne_Bom_Pozabil_Na_Stare_case.mp3, Sem takšen (ker sem živ)@Faraoni-Sem_Taksen_(ker_sem_ziv).mp3″]

Faraoni so izolska pop rock skupina, ki je kot protiutež tedaj slovitim Kameleonom nastala leta 1967. Skupina je najprej igrala psihedelično in hard rock glasbo. Zasedba Faraonov se je skozi leta večkrat spremenila, kakor tudi njihova glasbena zvrst. Skupino, ki je leta 1967 nastala v izolskem Circolu so sestavljali Valter Soša, Stojan Družina, Marino Kaligarič in Darjo Olenik. Kasneje je Darja zamenjal Nelfi Depangher, Marina Gianni Colori, Valterja pa Črt Janowsky in skupina se je na prvem nastopu v koprskem Circolu predstavila kot Faraoni. Po nekaj uspešnih nastopih je obalni pesnik in idealist Marjan Starc postal njihov manager. Konec šestedestih je bil tekmovalni čas, ne le v športu. Slavo izven meja Slovenije je skupina dosegla, ko je nastopila na kitariadah v Zagorju, Ljubljani in Beogradu. Sploh slednja jim je prinesla slavo po celotni Jugoslaviji, tako da je Izola (poleg Kopra s Kameleoni) dobila vidno mesto na rockovskem zemljevidu tedanje Jugoslavije. S Faraoni je tudi Arrigoni v Izoli postal glavno obalno koncertno prizorišče, zbirališče mladih upornikov ter dolgolase publike. Leta 1969 pride do ponovnih sprememb v zasedbi, saj skupino zapusti Gianni Collori. Skupini se pridružita Kameleona z ustvarjalnimi ambicijami: Marijan Malikovič (Nadomesti Giannija) in Tulio Furlanič, ki dopolni Nelfija in tako Faraoni postanejo prvi bend z dvema bobnarjema, vsaj do leta 1970 ko gre Nelfi Dephanger na služenje vojaškega roka. Istega leta je skupina posnela svojo prvo (in edino) malo vinilno ploščo z uspešnicami Figov List, Matra in Berač, ki jo je produciral Marjan Starc. Zasedba na plošči je bila: Marijan Malikovič (kitara), Tulio Furlanič (bobni), Črt Janowski (bas), Stojan Družina (kitara). Po zaključenem snemanju, koncem leta 1970 skupino zapusti zadnji “originalni” član Stojan Družina. Leta 1971 Faraoni delujejo kot trio, ki se jim proti koncu leta pridruži bolgarski klaviaturist Georgij Krastanov “Žoro”. Skupina se leta 1972 po zadnjem koncertu prijateljsko razide zaradi odhoda članov v tujino in tako se zaključi zgodba prvih Faraonov. V obdbobju med 1973 in 1979 člani Faraonov sodelujejo pri drugih skupinah, kot so Srce, Metropolitan, September, Spomin ipd.

Ponovno so se združili v nekoliko prenovljeni postavi konec leta 1979; Nelfi Depangher (bobni), Ferdo Maraž (klaviature), Piero Pocecco (bas), Marijan Malikovič (kitara). Nastopali so po vsem svetu in spremljali jugoslovanske zvezde pop estrade, kot na primer Terezo Kesovija in Oliverja Dragojevića, Miša Kovača ipd. Leta 1981 se Faraonom pridruži Slavko Ivančič (le do 1983), leto kasneje pa še Enzo Hrovatin zamenja Marijana na kitari. Med leti 1983 in 1988 skupina nastopa v tujini in posname avtorski material, ki je izšel na kaseti Faraoni leta 1989. Istega leta se skupini za kratek čas pridruži pevec Roberto Buljevič, ki ga kasneje zamenja Klavdij Krmac.

Leta 1992 s prvim nastopom na Melodijah morja in sonca (MMS) zmagajo s skladbo “E tristemente”. Na MMS-ju naslednja leta redno sodelujejo in 1998 spet zmagajo s skladbo “Mi ljudje smo kot morje”. Pri založbi Graffit izide knjiga o Faraonih, v rekordnem času pa izideta tudi njihova druga kaseta in prva CD plošča z naslovom Tu je moj dom. Leto 1992 tako postane leto uspehov in ponovne uveljavitve. Leta 1993 nastopijo na slovenskem izboru za popevko Evrovizije s pesmijo Sonce sreče, leta 1994 pa zaključijo tretji projekt “Naj te morje”. Faraoni in Oliver Dragojević ponovno skupaj s pesmijo in prvim videospotom V San Simonu ustvarijo velik uspeh v Sloveniji in tudi v Zagrebu pred 40.000-imi ljudmi in s simfoničnim orkestrom. Istega leta skupino zapusti Klavdij Krmac, ki ga kasneje zamenja Slavko Ivančič. Julija 1995 izide četrti projekt z naslovom Stari časi. Faraoni tako dokončno stopijo na pot avtorske glasbe, jeseni predstavijo videospot pesmi “Ne bom pozabil na stare čase”, božič pa zaznamuje videospot pesmi Božični zvon. Leta 1996 nastopajo pred papežem in 70.000-imi ljudmi v Postojni, preživijo nominacijo za Zlatega petelina v kategoriji za najboljšo pop skupino, na MMS pa so nagrajeni za najboljšo interpretacijo pesmi Sem takšen (ker sem živ).

Leta 1997 izide pesem “Jaz te nimam rad”, za katero naredijo videospot v obliki animiranega filma. Isto leto izide tudi balada “Srečna”, pesmi Faraonov pa ostajajo in postajajo čedalje bolj popularne in so stalnica glasbenih lestvic. Aprila 1997 dobijo Zlatega petelina za najboljšo slovensko pop skupino. Na Melodijah morja in sonca jih ne preseneti prva nagrada občinstva za izvedbo pesmi “Kar je res, je res”. Drago Mislej “Mef” (avtor) dobi nagrado za najboljše besedilo. Faraoni proslavijo svojo 30. obletnico z veličastnim koncertom v San Simonu, ki je bil tudi izdan kot plošča v živo. Po večletnih uspehih, leta 2001 skupino zapusti Slavko Ivančič, ki se odloči za samostojno glasbeno pot. Faraoni nadaljujejo glasbeno pot kot kvartet, vse do prezgodne smrti Ferda Maraža leta 2003. Leta 2007 izdajo ploščo “Skupaj” in proslavijo 40. obletnico s koncertom v San Simonu. Od leta 2007 dalje Faraoni le občasno (ob pomembnih obletnicah) nastopajo kot kvartet.

[tabgroup][tab title=”Zasedbe”]

1967 (pred prvim nastopom)