Obalna Zbirka

Deseti Brat – Madona dejmi danes

31 julija, 2015

1298

Deseti Brat Madona Dejmi danes featured — Deseti Brat - Modana dejmi danes (1985)

Leto izdaje: 1985. Založba: Produkcija Slovenija Distribucija: Produkcija Slovenija – MKC Koper

[mp3-jplayer width=”100%” tracks=”FEED:/Musik/Plate/Deseti_brat-Madona_dejmi_danes” ]

Madona dejmi danes je prvi in edini album obalne skupine Deseti Brat. Ravno letos praznujemo trideseto obletnico izdaje legendarnega albuma, ki je izšel na 1008 LP-jih in 100 kasetah (na ovitku piše omejena naklada sedemsto oštevilčenih izvodov), kot prvi izdelek tedaj novonastale založbe Slovenija. Povod za nastanek plošče je bila vsekakor predhodno izdana kaseta »Hotel Vanganel«, posneta v živo v koprskem MKC-ju. Tedaj je programski vodja društva DID in založbe Slovenija Boris Furlan »Primitivc« prevzel pobudo in »zrihtal« snemanje plošče. Te niso snemali na obali, temveč v Studiu Top Ten v Ljubljani na Igu (lastnik in snemalec Dare Novak). Pomočnik v studiu je bil tedaj Janez Križaj, član skupine Videosex. Čeprav je bil na samem začetku skeptičen, se je sčasoma navdušil nad skupino in se odločil, da bo producent plošče. Pri plošči je zanimivo, da na preporostem ovitku o skupini ne izvemo skoraj nič. Na sprednji strani je majhna fotografija kraljice popa ter napis o omejeni nakladi, na hrbtni strani je besedilo skladbe »Madona dejmi danes«, Na sami plošči so napisani naslovi skladb ter lokacija snemanja (MKC Koper 1985) in založba Slovenija. Kot avtor besedil je naveden Drago Mislej Mef, kot avtorji glasbe pa Deseti Brat. Tako veliko ljudi sploh ni vedelo, kdo sploh so člani Desetega Brata. Ploščo so poleg Mefa namreč posneli še Duilio Peroša (kitara), Vlastjan Kozlovič (bobni), Igor Korenika (bas), Zoran Mlekuž (kitara) in Gorast Radojevič (klaviature).

Deseti Brat so bili »carji« primorskega (in hkrati slovenskega) novega vala, skupaj s skupino Avtomobili. V osemdesetih je bilo obdobje Pop delavnice, ki je nadomestila Slovensko popevko. Zato je bila tudi glasba takrat drugačna, kot smo je bili vajeni. »80’s Sound« je temeljil na klaviaturah, tako da so kitare med produkcijo velikokrat zbledele. Sicer pa so bila osemdesta v znamenju elektronskih bobnov in tudi pri Desetemu Bratu ni bilo nič drugače. Vlasti Kozlovič je bil zagotovo nesrečen, da ni mogel uporabiti svojih Ludwig bobnov pri snemanju. Plošča sicer ne zveni tako kot so si želeli pri Desetem Bratu, je pa zato precej »radio friendly«. Na snemanju, je bil na licu mesta narejen in posnet še en komad in sicer »Vzami si čas«. Plošča je bila v celoti posneta v enem tednu. Ker plošče v Sloveniji nobena od založb ni hotela izdati (kontaktirali so večkrat Helidon, ZKP in RTB Beograd), so se odločili, da album izdajo sami, to pa ni bilo tako enostavno, kot se sliši. Jugoton namreč takrat še ni tiskal za tiste izven inštitucij (plošče, ki imajo oznako USD – uslužna djelatnost ). Srečo so na slepo poskusili v Bologni (Italija), kjer so iskali izdajatelja prve plošče skupine Borghesia. Tega niso našli, so pa nekako izvedeli za BASE records, ki je tedaj izdajal licence za Rough trade in Factory. Odgovorni urednik, ki je hitro ugotovil, da so bili »totalno zgubljeni«, jih je naslovil na človeka iz neke fabrike blizu Milana. Tam so plošče stiskali (brez ovitka), vendar jih je bilo potrebno pripeljat v Jugoslavijo – kar je bil takrat »Mission Imposible«. Zato so natiskane plošče ponoči pripeljali na mejo v upanju, da jim tovora v celoti ne zaplenijo in povrh še poberejo potne liste. Na meji je bil carinik, ki ni razumel kaj dosti, vprašal jih je: ”Dali su to ploče za snimiti ili kako….” (po sistemu praznih kaset), in ker se mu ni dalo ukvarjat z njimi, so mu nekaj plačali in plošče pripeljali na Obalo.

Za ploščo sta bila posneta tudi dva videospota, in sicer za singla »James Dean« in »Jože išče srečo«. Za prvega, ki je popolnoma v 80’s stilu, je scenarij (in nastopajoča dekleta) zagotovil Boris Benčič, Peter Juratovec pa je spot režiral. Drugi spot pa so posneli v Koštaboni (snemalec: Črt Čadež). Glavno vlogo v spotu je imel po pripovedovanjih Mefa znani domačin, gospod, ki je v ponedeljkih hodil peš v koprski Kino. Deseti brat so izven obale nastopili v Zagrebu v Studentskom centru, na Reki – v kultnem Palachu, Puli – še bolj kultnem Uljaniku, Novi Gorici, Šempetru, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Postojni, Mariboru in vsaj 15 x na Obali). Plošča je bila recenzirana v zagrebškem POLETu, reškem VAL-u, srbskem NON-u, Mladini, (vsi štirje so mladinski časopisi) Stopu, Primorskih novicah, Anteni, Beograjskem Rocku, ipd. Deseti Brat so po izdaji plošče odšli na krajšo turnejo po Istri in Kvarnerju s skupino Laboratorija Zvuka (Novi Sad). Na turneji pa je prišlo tudi do političnega incidenta, saj je koncert v Reki zaradi maskote benda odpadel. Skupina je namreč imela s seboj tipa, ki je oblečen v uniformo in s pištolo v roki hodil med publiko. Takrat se je eden izmed lokalnih partijskih sekretarjev zgrozil nad zaigrano sceno, češ da je taisti tip precej podoben Josipu Brozu Titu. Da ne bi prišlo do incidentov, je bil koncert preventivno odpovedan.

Zgodba Desetega brata se je zaključila kmalu po snemanju, saj so se člani zaposlili in niso imeli več časa za ukvarjanje z glasbo. Vseeno je nedolgo po razhodu skupine nastal nov bend, tokrat brez Mefa; Bakala Blues Band. Neglede na to, da je skupina delovala razmeroma kratek čas, Deseti brat ostajajo legende obalne glasbene scene, plošča Madona dejmi danes pa obvezna sestavina vsake obalne zbirke. In zaključek zgodbe? Skladba Madona dejmi danes se vrti na radijih še dandanes.

[tabgroup][tab title=”Platnica”]