1980 do 1989

Objavljeno december 15th, 2014 | Matjaž Derin

0

Ne Joči Peter

(Rock)

Kraj: Koper. Leta delovanja: 1988 – 1989, 1990 – 1994

Posnetki so iz arhiva Radia Koper

Ne Joči Peter je bila rock skupina iz Kopra, ustanovljena 13. Februarja 1988. Ustanovil jo je Bruno Benčič in takoj začel z iskanjem  članov banda, ki bi bili pripravljeni njegovo glasbo udejanjiti oz. jo zaigrati na odrih, studijih. Za tiste čase talentiran, uveljavljen in po besedah mnogih primorskih glasbenih poznavalcev izjemen primorski rock-kitarist, komponist in avtor glasbe je ustvarjal glasbeni material, ki ga je nameraval udejanjiti na odrih in s tem doprinesti obalni rock-sceni. Potreboval je samo še člane banda, ki bi njegova dela izvajali, zato je v prvo zasedbo povabil basista Nedjana Kastelica, pevca Bojana Praznika ter bobnarja Sandija Pohlena, ki ga je predlagal Kastelic. Tako je tudi bilo, člani so pristopili in začeli so zgodbo “Ne joči Peter”. Skupina je v tem kratkem času med pripravo materiala za delovanje izvedla koncert na izolskem svetilniku (ribiški praznik), bila gost na melodijah morja in sonca ter odigrala na nekaj odlično organiziranih solo koncertov na dolenjskem (Ribnica,Črnomelj…).v istem obdobju (pomlad-poletje 1988) so v studiu MKC Koper (pri Igorju Kosu) posneli prve tri skladbe: Ne joči Peter, Stari rocker in Rdeča ruta. Vse tri so kmalu požele velik lokalni uspeh na radijski oddaji “Dajmo naši”. Skupina je dobila zagon in javno nastopanje je privedlo do tega, da je skupina “Nočni skok” opazila kitarista Benčiča in ga povabila v svoj band. Ker je v tistem času delovanja banda bil edini profesionalec prav kitarist Bruno Benčič (preživljal se je izključno z glasbo-ostali  trije so bili zaposleni in so v bandu sodelovali ne-profesionalno), se je na povabilo skupine “Nočni skok” odzval in pristopil k sodelovanju z njimi kot kitarist in vokalist ter si s tem zagotovil dohodek s katerim se je preživljal. Pred prestopom Bruna Benčiča k Nočnemu skoku (povod za prestop), pa je v skupini prišlo do neljubih dogodkov, ki so vplivali na nadaljnji obstoj skupine in botrovale k spremembi zasedbe. Med ustanovnim članom Benčičem (avtorjem glasbe, besedil in aranžmajev vseh takratnih pesmi) in preostalimi člani je prišlo do spora zaradi avtorskih pravic, protipravnih premoženjskih koristi ter nesoglasij pri vodenju skupine. Kastelic je sestavil enostransko pogodbo, s katero bi si prilastil Benčičevo avtorsko delo, zato je Benčič razpustil bend in jim prepovedal uporabo imena benda ter izvajanje njegovih avtorskih del. Po Benčičevem mnenju so tako Kastelic, Praznik in Pohlen po tem sporu neupravičeno izvajali njegove avtorske pesmi, jih javno promovirali kot svoja dela ter neupravičeno delovali naprej pod imenom Ne joči Peter.

Vsem nevšečnostim navkljub je skupina delovala dalje, četudi jo je Benčič uradno razpustil. Na kitari ga je tedaj zamenjal Roki Petkovič (ki je pred tem nekaj časa bil tudi bobnar skupine). Spomladi leta 1990 je skupino za kratek čas zapustil ravno kitarist Roki Petkovič in na njegovo mesto je prišel mladi izolski kitarist Samo Zavišič, s katerim je skupina nastopila na Melodijah morja in sonca 1990 in s skladbo »Odpoljubi mi nasmeh« doživela velik uspeh ter prvo nagrado za najboljše besedilo.  Konec poletja 1990 se je v skupino vrnil Roki Petkovič, poleg njega se jim je pridružil tedaj komaj 16 letni talentirani klaviaturist Evgen Stefančič, ki je vnesel v delovanje skupine nove ideje in obogatil aranžmaje – skupina je postala kvintet. Ne joči Peter so v takšni zasedbi delovali do poletja 1991 in v tem času v studiu Radia Koper in Studiu Tartini posneli deset lastnih skladb. Žal je skupino spet zapusti Roki Petkovič. Takoj zatem zaradi osebnih težav skupino zapustil tudi pevec Bojan Praznik, tako, da je skupina ostala brez dveh pomembnih članov. Takrat se je skupini pridružil 18-letni kitarist in vokalist Martin Mihalič, skupina pa se je odločila, da pevca ne potrebuje in tako je ponovno postala kvartet. Vlogo solo pevca je uspešno prevzel basisit Nedjan Kastelic, ostali trije pa so pripomogli z spremljevalnimi vokali. V tej zasedbi skupina doseže velik uspeh na območju Primorske, predvsem Krasa, Furlanije in Istre predvsem z izvajanjem priredb. Skupina sklene dogovor z Radiem Koper za ponovno snemanje celotnega repertoarja sklad v novem studiu Hendrix – Radia Koper. Skupini v tej zasedbi uspe posneti na novo štiri lastne skladbe. Leta 1993 skupina Ne Joči Peter opravi zadnji koncert v Dijaškem domu v  Kopru, nakar se leta 1994 člani skupine odločijo za “krajši” premor, ki pa traja še danes.

Originalna zasedba:

  • Benčič Bruno (kitara)
  • Nedjan Kastelic – Neđo (basi, vokali, klaviature)
  • Bojan Praznik (vokal)
  • Aleksander Pohlen (bobni, spremljevalni vokali)

Ostali kasnejši člani:

  • Roki Petkovič (kitara, bobni)
  • Evgen Stefančič (klaviature, vokali)
  • Samo Zavišič (kitara)
  • Martin Mihalič (kitare, vokali)

Singli:

  • Stari roker
  • Rdeča ruta
  • Nikdar več
  • Ne joči Peter
  • Kraljica Strasti
  • Trim
  • Kje si zdaj


 

Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,


Objavil-a

je neprepirjliv glasbeni frik, upokojeni glasbenik, muzik meneđer, pošten ekonomist, organizator in obiskovalec koncertov ter dober poznavalec obalne glasbene scene... pa velik zaščitnik obalnih bendov. Predvsem pa podpornik avtorske glasbe ter "hejter" cover bendov.



Komentiranje je izključeneno.

Nazaj na vrh ↑

Send this to a friend