Članki

Objavljeno december 26th, 2019 | Matjaž Derin

0

Pihalni orkestri na obali – Tradicija, ki je ne smemo izgubiti

Konec leta je čas velikih prazničnih dogodkov, koncertov leta, popustov ter komercialno naravnanih božično-novoletnih prireditev. (Novoletne okrasitve in prižigi lučk so zadnja leta aktualni že v začetku jeseni). Polnemu koledarju dogodkov v decembru običajno sledi januar brez prireditev, vsaj na obali je tako. Ne glede na to, decembrski čas je tudi čas tradicionalnih letnih nastopov obalnih godb na pihala. Škoda se mi zdi, da so koncerti pihalcev običajno namenjeni staršem nastopajočih, podpornikom (sponzorjem) ter ozkemu krogu poslušalcev (v večini tistim, ki so sami bili nekoč godbeniki). Večina ljudi še vedno misli, da godbe igrajo le koračnice in budnice ob praznikih…Kar pa še zdaleč ni res. Po obisku koncertov piranskega, izolskega ter koprskega pihalnega orkestra, lahko trdim, da so njihovi nastopi veliko več.

Potrebno je vedeti, da imajo pihalni orkestri med društvi, ki spadajo pod ljubiteljsko kulturo, daleč najdaljšo tradicijo. Če pogledamo samo obalne pihalne orkestre, so večinoma stari več kot sto let. Pihalni orkester Piran, ki bo v kratkem praznoval 170. obletnico (ustanovljen leta 1851), je najstarejše društvo v svoji občini. Pihalni orkester Izola je bil ustanovljen leta 1875, Pihalni orkester Marezige leta 1906, Pihalni orkester Sv. Anton pa leta 1901. Najmlajši je Pihalni orkester Koper, ki je bil ustanovljen leta 1981. Godbe na pihala so poleg zborovskega petja del slovenske tradicije, ki pa na žalost nimajo te sreče, da bi bili »v modi«, kot so pred leti bili »trubači«, danes pa »klape«. Kateri vse so razlogi, da je (glasbena) dediščina prinešena od drugod bolj zanimiva od naše, na tem mestu ne bomo ugotavljali. Mislim pa, da »komercializacija« dediščine na dolgi rok, po mojem skromnem mnenju, le-te ne bo ohranila.

Pihalni orkester Piran 14.12.2019

Letos se je (na mojo srečo) zgodilo tako, da je bilo v dobrem tednu možno v živo poslušati tri obalne orkestre, saj se njihovi nastopi tokrat niso prekrivali. Večletnih vabil na letne koncerte –  s strani znancev in prijateljev v omenjenih orkestrih tako tokrat nisem zavrnil. Zdelo se mi je tudi prav, da grem poslušat vse tri, da si lažje ustvarim mnenje o posamičnem orkestru (ki pa ga seveda ne bom delil – ker to ni bistvo tega zapisa).

Prvi v nizu je nastopil Pihalni orkester Piran, v dvorani Avditorija Portorož v soboto 14. 12. 2019. Koncert je bil, kot veleva tradicija, sprva postavljen v Gledališče Tartini, vendar so bili zaradi novembrskih poplav v Piranu godbeniki  »prisiljeni« nastopiti v Portorožu. Orkester že deseto leto vodi dirigent Iztok Babnik, razgiban program, ki je poleg standardov vseboval tudi filmsko glasbo, se je zaključil z venčkom uspešnic skupine ABBA, ki je več kot navdušila zbrano občinstvo. Gostje koncerta so bili klapa San Lorenzo iz Portoroža.  Zvok v dvorani je bil več kot na nivoju, vendar vzdušje zagotovo ni bilo takšno, kot če bi koncert bil izveden v gledališču. Zanimivo dejstvo je tudi to, da Piranska godba kot najstarejša na obali, še vedno nima primernega nadomestnega prostora za vaje. Mogoče bo drugače, ko bo Piran (morda) postal evropska prestolnica kulture?

Pihalni orkester Izola 21.12.2019 (foto: M. Derin)

Deževni sobotni večer v Izoli 21. 12. 2019 je potekal v znamenju tradicionalnega koncerta Pihalnega orkestra Izola ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je bil tokrat izveden v telovadnici OŠ Vojke Šmuc. Izolska godba z dirigentom Mirkom Orlačem na čelu je letos pripravila prav poseben večer, saj smo obiskovalci bili deležni melodij svetovno znanih arij in glasbe sveta opere v izvedbi posebnih gostov večera – Trio tenorjev (Vladimir Čadež, Tim Ribič ter Hideyuki Suzuki). Kot gostje so nastopili tudi MePZ Brnistra. Izjemen koncert je potekal v prazničnem vzdušju, z vrhuncem večera, ko so združili moči vsi nastopajoči. Vrhunska izvedba pihalnega orkestra Izola z gosti je dodobra navdušila številne prisotne v akustični telovadnici, ki je po slišanem, več kot primerna tudi za tovrstne slavnostne dogodke. V pričakovanju novega, primernega kulturnega doma, ki je v Izoli že več let nuja!

Nedeljski večer 22. 12. 2019 je pa bil v znamenju Božično – novoletnega koncerta Pihalnega orkestra Koper. V športni dvorani OŠ Koper, ki je po mojem mnenju akustično veliko boljša kot dvorana Bonifika, so v slavnostnem vzdušju nastopili koprski pihalci pod vodstvom dirigenta Borisa Benčiča. Program je poleg klasik in koračnic obsegal filmsko glasbo, v izjemni izvedbi, med katerimi je zagotovo izstopala Star Wars saga. Gostje koncerta so bili Baletni oddelek Glasbene šole Koper, Mažorete Koper, Mažoretna skupina OŠ Dušana Bordona ter Manca Kozlovič, ki je ob spremljavi orkestra zapela dve skladbi.

Pihalni orkester Koper 22.12.2019 (foto: M. Derin)

Orkestri že več let prirejajo letne koncerte in med večjimi izzivi je nedvomno pomlajanje orkestrske zasedbe ter približevanje glasbe mlajšim generacijam. V  vseh organizacijah in društvih običajno največja težava postane prenos s strani starejših na mlajšo generacijo. Predaja štafete je pomembna, saj le-ta omogoča nadaljnji razvoj društva oz. same godbe. Pri vseh treh orkestrih se je to zgodilo več kot očitno in glede na videno in predvsem slišano, precej uspešno.

Kljub vsem videnem, slišanem in vsem pohvalah navkljub, me je zmotilo predvsem to, da v medijih žal nisem zasledil nobenega članka na to temo, ne pred, ne po vseh treh koncertih (razen v raznih napovednikih dogodkov, ki so običajno sami sebi namen). Lepo bi bilo, če bi profesionalni novinarji posvetili vsaj nekaj pozornosti tudi nekomercialnim dogodkom, ki po kvaliteti običajno ne zaostajajo za tistimi, ki so medijsko dobro pokriti.  Godbe nimajo svojih PR-jev in jih niti ne potrebujejo, vendar ne smejo biti prepuščene sami sebi.

Lahko pa pohvalim lokalne oblasti v obalnih občinah, pa tudi kulturne organizacije in zveze, ki vselej podpirajo tovrstne dogodke in jih tudi organizirajo. Seveda sem spada tudi tista peščica (preostalih) obalnih podjetij, ki so dovolj družbeno odgovorna, da del svojih finančnih sredstev vračajo v lokalno okolje.

Podpora je tudi sam obisk koncerta, ne samo prostovoljni prispevek (četudi je zaželjen). Podpora nekomercialnih dogodkov je doprinos k ohranjanju kulturne dediščine in kulturne raznolikosti tega prostora. V tem primeru so to obalne godbe, velja pa tudi za ostala društva in organizacije, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo.

P.S. Naslednje leto grem poslušat godbe še v Marezige in Sv. Anton. Pa morda tudi v Boršt!

Sporedi vseh treh koncertov:

 

Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,


Objavil-a

je neprepirjliv glasbeni frik, upokojeni glasbenik, muzik meneđer, pošten ekonomist, organizator in obiskovalec koncertov ter dober poznavalec obalne glasbene scene... pa velik zaščitnik obalnih bendov. Predvsem pa podpornik avtorske glasbe ter "hejter" cover bendov.



Komentiranje je izključeneno.

Nazaj na vrh ↑

Send this to a friend