CD - DVD - DIGITAL

Objavljeno september 6th, 2019 | Eva Branc

0

Mef – Ma ne že spet…

Že spet je tu (družbeno kritični) Mef

Zase pravi, da se nikoli ni imel za glasbenika. “Sem storyteller, novinar,” je dejal, ko smo se našli na pijači v izolskem lokalu Mai Piu, kjer smo čakajoč na Mefa najprej naleteli na Rudija in seveda najprej z njim, potem pa še onedva med sabo spregovorili o nekaj (glasbenih) dogodivščinah.

Mef in Rudi

Ampak jasno, da je Drago Mislej Mef pripovedovalec zgodb, in to ne le tistih, ki se znajdejo v njegovem lokalnem tedniku Mandrač, temveč tudi tistih, ki jih zapojejo številni. Bržkone je najboljši tekstopisec na naši grudi.

To kajpak izkorišča tudi za pesmi, ki jih zapoje sam. Če na prejšnjem albumu Najboljša leta (2013) najdemo pretežno osebno izpovedne in pripovedne skladbe, pa se s tokratnim poimenovanim Ma ne že spet…Mef poleg omenjenih uspešno loteva tudi družbenokritičnih. Take so Facebook brigade, Padle so zastave, najbolj pa izstopata Čez mreže in žice ter Ukradli so nam mesto, ki sta na sploh presežka pričujoče zgoščenke.

Vinilka bo, verjetno dvojna, zna biti, da celo trojna. “To je strošek, ki si ga privoščiš enkrat v življenju,” razlaga Mef .Že zdaj pravi, da mu je album uspelo posneti tako hitro, da mnogi ne verjamejo, da se je to sploh zgodilo. V večji meri je nastal kar v studiu, kamor je k producentu in prijatelju Andrei Effetu nosil tekste z idejo o melodiji, zabrenkano na kitaro. Nato sta tuhtala, kaj bi pri kateremu sodilo zraven in po potrebi poklicala kakšnega glasbenika, da dobrinese svoj delček zgodbe. Med njimi tako najdemo Marina Legoviča, Mattea E. Basto, Giorgia Bisellija, Marino Martensson, Polono Furlan, pa Mladinski pevski zbor GŠ Koper Capodistria.

S tem namreč nima težav, saj Mefa cenijo in imajo radi vsi. Tako se mu je na primer zgodilo, da je dobil nov spremljevalni bend. Kar tako, bi lahko zapisali. Morda je njegova rockerska narava nase privlekla nekoliko tršo zasedbo, kot smo jo bili pri njem vajeni v preteklosti z Desetim bratom (z Vlastijem Kozlovičem, Igorjem Koreniko in Duiljem Perošo) in Narodnoosvobodilnim bendom (z Armandom Šturmanom in Gorastom Radojevičem). Tokrat ga spremljajo Jaša Hedžet Jajo na bas kitari, Gregor Brajkovič na bobnih, Eva Brajkovič na vokalu in Marko Tomič na električni kitari, pa še njegov stari zanec Jadran Ferjančič na klaviaturah. A kar je pri vsem tem najbolj pohvalno je dejstvo, da gre za mlade moči, neke vrste podmladek in lokalne glasbenike, katerih glasbeno udejstvovanje Mef tudi sam spremlja in pozna.

Pred časom so ga zraven na oder radi povabili tudi zbori, ki prepevajo partizanske pesmi, vse skupaj pa je bilo sila popularno tudi med občinstvom. Kam so poniknili, smo ga vprašali. “Vedno sem zraven, pa nikamor ne grem,” zrecitira verz iz prej omenjene Facebook brigade, ki jo navaja kot odgovor na naše vprašanje in kritiko današnje družbe.

Sam je, kot pravi, vedno skušal imeti kritično distanco, nikoli pa ni bil ekstremist. “Gledali smo, kako mesta izginjajo, pri tem pa nihče nikogar nič ne vpraša,” pravi o pesmi Ukradli so nam mesto, ko pa ga vprašamo, ali meni, da se bo po lanskoletnih lokalnih volitvah kaj spremenilo, odvrne: “Mislim, da se ne bo kaj bistvenega spremenilo. Samo zdaj so župani malo bolj prijazni na pogled.” Sicer pa je Mef mnenja, da bi morali vsi iti na kratko lekcijo v Ankaran, k tamkajšnjemu županu.

Mef – Ma ne že spet… (2019)

Ni skrivnost, da tudi sam s sosedi v Ljubljanski ulici goji neko svojo “demokracijo”, v kateri se tako prebivalci kot obiskovalci tega dela Izole počutijo sila prijetno.

Tisti, ki jih tja pot (še) ni zanesla, pa lahko njegov družbeni angažma slišijo skozi muziko. “Jaz ne bi bil rad kantavtor. Po srcu sem rocker,” sicer priznava. Na našo opazko o tem, da je pravzaprav tako na njegovem prejšnjem kot novem albumu poleg zgodbe pogosto slišati še bogate glasbene aranžmaje, ki nastajajo v dolgih nočeh snemanja z Effetom, pa dodaja: “Včasih delaš te kompromise.” In tako priznava, da mu je všeč, da njegova glasba niso le tri akordi na kitari in zanimivo besedilo. “Ti lahko producentsko delaš čudeže, a če ni pesmi, besedila, sporočila, je vse brezveze,” vseeno poudari.

“Zavedam se, da so me upravičeno lahko siti,” o naslovu albuma še razloži Mef, ko beseda nanese na urednike slovenskih medijev. “Ampak to ne pomeni, da jaz ne smem nič delati,” hkrati doda. In prav danes bo tudi nastopil v izolskem Arrigoniju, kjer bo novi album predstavil z vsemi, ki so pri snemanju sodelovali. V nedeljo, 10. novembra, pa ga bodo predstavili še v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

Fotografije: RSM, Mefov osebni arhiv

Mef – Ma ne že spet… Eva Branc
Ocena

Skupna ocena:

5


Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , ,


Objavil-a

je novinarka in v tem poklicu na Obali dela že več let. V ekipi uredništva portala je edina, ki ni glasbenica, zato pa lahko skupnosti prinaša zunanji pogled na glasbeno sceno tega prostora, ki jo spremlja večji del svojega življenja.



Komentiranje je izključeneno.

Nazaj na vrh ↑

Send this to a friend