Objavljeno november 28th, 2018 | Samo Turk

0

6. mednarodni bienale sodobne glasbe: Neofonia

Kdaj:
december 7, 2018 @ 19:00
2018-12-07T19:00:00+01:00
2018-12-07T19:15:00+01:00
Kje:
Pokrajinski muzej Koper
Kidričeva ulica 19
6000 Koper - Capodistria
Slovenia

6. zaključni koncert
Petek, 7. december 2018, ob 19. uri, Pokrajinski muzej Koper


Neofonia

Anja Clift, flavta
Valentina Štrucelj, klarineti
Simon Klavžar, tolkala
Simone Keller, klavir
Matjaž Porovne, violina (Nieder, Pompe)
Doris Šegula, violina,viola (Schönberg)
Myriam Garcia Fidalgo, violončelo
Solist/Solista/Soloist: Carl Rosman, glas
Dirigent: Steven LoyWWW


PROGR concert M:

Salvatore Sciarrino (1947): Canzona di ringraziamento
za flavto solo (1985)

Karlheinz Stockhausen (1928-2007): Vibra – Elufa
za vibrafon solo (2003)

Fabio Nieder (1957): Marcia fatata, Souvenir & Gift from the Republic of Slovakia (1978/2018)
new prva izvedba v Sloveniji

Urška Pompe (1969): Čez in čez (2017)

concert

Arnold Schönberg (1874–1951): Pierrot Lunaire (1921)

 

Neofonía je komorna zasedba iz Ljubljane, ki se posveča bogastvu in raznolikosti glasbe ustvarjene v zadnjih 60 letih. Zasedbo sestavljajo vrhunski slovenski instrumentalisti, ki s strastjo poustvarjajo sodobno glasbo. Od ustanovitve leta 2010 je Neofonía slovenskemu občinstvu predstavila nekatere izmed najbolj vplivnih skladateljev druge polovice 20. stoletja, kot so György Ligeti, Gérard Grisey, Tristan Murail, Helmut Lachenmann, Luigi Nono, Salvatorre Sciarrino, Kaija Saariaho, Jonathan Harvey, Brian Ferneyhough, Wolfgang Rihm in Fausto Romitelli, kot tudi glasbo vzhajajočih skladateljskih imen, kot so Ondřej Adámek, Pierre Jodlowski, Dai Fujikura, Paul Clift, Aurélio Edler-Copes in mnogi drugi. Od vsega začetka Neofonía deluje kot ansambel cikla sodobne glasbe Predihano v produkciji Cankarevega doma. Na uvodnem koncertu omenjenega cikla aprila 2010 je zasedba prvič v Sloveniji predstavila prvo polovico monumentalnega in vplivnega dela Gerarda Griseya Les espaces acoustiques in požela izjemno pozitivne odzive kritikov ter poslušalcev. Štiri leta pozneje je Neofonía ponovila uspeh s koncerti glasbe Györgya Ligetija, na katerem so izvedli nekatera izmed njegovih poglavitnih del, kot sta Komorni koncert in Koncert za klavir. Zadnje dve leti se Neofonía posveča predvsem glasbi za ansambel in elektroniko.

 

Steven Loy, ameriški dirigent, je že vrsto let dejaven pri projektih, povezanih s sodobno glasbo v Sloveniji. Odlikujejo ga natančne in poglobljene izvedbe sodobnih skladb ter spodbudno delo s skladatelji pri ustvarjanju novih del. Od leta 2005 je stalni dirigent ansambla MD7, s katerim je izvajal več kot trideset skladb, napisanih za ansambel. Večkrat je sodeloval s pihalnim kvintetom Slowind in ansamblom Slavko Osterc. Dirigiral je veliko pomembnih del literature 20. stoletja, med katere spadajo dela skladateljev: Grisey, Murail, Dalbavie, Reich, Ferneyhough idr. Priča njegove dejavnosti so tudi tri zgoščenke, ki jih je posnel z ansamblom MD7, ter zgoščenka, posvečena ustvarjalnosti slovenskega skladatelja Božidarja Kosa. Leta 2010 je postal umetniški vodja cikla “Predihano,” posvečenega sodobni glasbi v organizaciji Cankarjevega doma. Nastopil je tudi z večjimi orkestri, naj omenimo: Orkester Slovenske filharmonije, orkester Savaria Symphony (Szombathely) in orkester Miskolc Symphony na Madžarskem, Braşov Philharmonic in Mihail Jora Philharmonic v Bacavu, v Romaniji ter mladinske orkestre v Združenih državah Amerike in na Poljskem. Svojo glasbeno pot je najprej začel v Ameriki, diplomiral je namreč iz kompozicije v Philadelphiji. Nato pa se je preselil v Evropo, kjer je svoje izobraževanje nadaljeval v dirigiranju, in sicer najprej v Budimpešti nato v Parizu. Aktivno je sodeloval na mojstrskih tečajih, ki so jih vodili: P. Eötvös, Z. Peskó, Y. Simonov, J.M. Burfin, J. Panula, H. Rilling. Leta 2002 je prejel diplomo in pohvalo na Accademia Chiggiani-Siena, kjer je mojstrski tečaj vodil L. Zagrosek.

 

Carl Rosman, rojen v Angliji, je študiral klarinet v Avstraliji s profesorjema Phillipom Miechelom v Melbournu in s Petrom Jenkinom v Sidneju, kjer je magistriral na Sidnejskem konservatoriju za glasbo leta 2001. Kot solist se predstavlja tako z romantičnim repertoarjem, kot s sodobnimi deli Še posebno je poglobil izvedbe najtehtnejših sodobnih skladb. Carl je prvič nastopil v Evropi leta 1994 v Darmstadtu, kjer je prejel nagrado »Kranichsteiner«. Leta 1995 je bil povabljen kot rezidenčni umetnik na Akiyoshidai Festival: od takrat dalje se je začela njegova solistična glasbena pot v Evropi, Avstraliji, ZDA, na Japonskem in v Južni Koreji. Kot rezidenčni umetnik je sodeloval še na Univerzi v Queenslandu in na Akademiji Schloss Solitude v Stuttgartu. V letih 2007/2008 je predaval na Univerzi Brunel v Londonu. Trenutno Rosman živi v Kölnu. Je stalni član in, skupaj z Markom Knoopom, umetniški vodja ansambla musikFabrik ter član ansambla ELISION. Redno sodeluje tudi z drugimi glasbenimi skupinami kot so: Ascolta (Stuttgart), Ensemble Phoenix (Basel), Ensemble Modern/Ensemble Modern Orchestra, s slednjim je posnel zgoščenko z deli Huguesa Dufourta, Jörga Widmanna in Harrisona Birtwistleja, Ensemble SurPlus (Freiburg), Ensemble Mosaik (Berlin), Reservoir (Velika Britanija), Theater Freiburg in z Gavin Bryars Ensemble. Med zadnjimi koncerti kot solist z orkestrom naj omenimo izvedbo skladbe »Akt, eine treppe herabsteigend« Mathiasa Spahlingerja s pozavnistom Mikom Svobodo in Simfoničnim orkestrom »Rundfunk Sinfonieorchester Berlin«, pod vodstvom dirigenta Johannesa Kalitzke. Rosman je večkrat nastopil tudi v vlogi dirigenta in sicer z ansambli: Libra, ELISION, Ensemble Musikfabrik, Ensemble Ascolta in Sydney Alpha, z deli Albana Berga (Kammerkonzert), Varèsa (Ionisation), Bouleza (Le marteau sans maître), Cage (Concert for Piano and Orchestra) in Ferneyhougha. Pomembnejši disežki kot dirigent so: koncerti v dvorani »Studio of the Sydney Opera House«, na Adelaide Festival in na Huddersfield Festivalu, snemanje del Chrisa Dencha za založbo NMC, leta 2005; snemanje skladb Lize Lim in Alda Clementija za založno Mode, leta 2007. Leta 2009 je vodil ansambel ELISION v Veliki Britaniji v premierni izvedbi skladbe Richarda Barretta »Opening of the Mouth« na Huddersfield Festivalu. Posebnost Carlovega umetniškega udejstvovanja so nastopi v vlogi pevca. Premierno je izvedel dela za glas solo Evana Johnsona, Aarona Cassidya in mnogo drugih. Leta 2011 je nastopil, v scenski uprizoritvi skupine La Fura dels Baus na festivalu Wiener Festwochen v vlogi, Kassandre/Athene v Xenakisovi »Oresteïa«. Marca 2014 je izvedel skladbo Maxwella Daviesa »Eight Songs for a Mad King« v Baslu, ob prisotnosti skladatelja. Maja in novembra istega leta je s tem delom še večkrat nastopil na gostovanjih. Carla veseli predvsem aktivno sodelovanje s skladatelji, s katerimi sodeluje pri izvedbah in snemanjih pomembnejših sodobnih del. Posnel je skladbo Briana Ferneyhoughja »Time and Motion Study I« za založbo ETCETERA, opus za klarinet solo skladatelja Michaela Finnissya za založbo METIER, dve solo skladbi Richarda Barretta za založbo NMC. Pred kratkim je z ansamblom musikFabrik posnel skladbo »Babil« Georgesa Aperghisa (za WERGO), »La Chute d’Icare« Briana Ferneyhougha z ansamblom ELISION (za Kairos) in dela za klarinet solo Aarona Cassidya (za NEOS). Med pomembnejša dela, ki so bila napisan zanj spadajo: »Ruins within« Chrisa Dencha, »INGUZ« za A-klarinet in violončelo Lize Lim, »Interference« (za kontrabas klarinet in vokal v razponu 5 oktav) Richarda Barretta ter »Flechtwerk« (za klarinet in klavir – z Markom Knoopom) in »Damespiel« za solo bas klarinet Georgesa Aperghisa. Carl redno piše strokovne članke za glasbene revije. Njegovi prispevki o glasbi Lize Lim in Chrisa Dencha so izšli v reviji Musik und Ästhetik.


Objavil-a

- glasbenik, učitelj kitare, fan fizičnih nosilcev zvoka, petina skupine Toxine in ustrezen del številnih drugih sestavov. Zadnje čase tudi "novinar".



Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Nazaj na vrh ↑

Send this to a friend