Če je bil v petek, zadnjega januarja 2014 Drago Mislej – Mef na obisku pri Ivanu Cankarju, sama lahko mirno zapišem, da sem sicer sedela v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, ampak z občutkom, da sem vendarle nekje na Ljubljanski ulici v Izoli, v družbi prijateljev in dobrih zgodb. Nemara so me do tega pripeljala besedila pesmi, ki jih je Mef z Narodnoosvobodilnim bendom (Duilio Peroša, Vlasti Kozlovič, Igor Korenika, Jadran Ferjančič, Zoran Mlekuž ter Armando Šturman in Gorast Radojevič) in gosti nanizal v dve uri in pol dolg glasbeni dogodek in seveda (prosto po Mefu) stand-up vložki na začetku vsakega komada. Ti bi v drugih okoliščinah in pri drugih akterjih utegnili zveneti dolgočasno, z Mefovo pristno prisrčnostjo, preprostostjo, hudomušnostjo in modrostjo, pač ne. Saj je vendarle mojster besed, tekstopisec najboljših štikelcev naše rodne grudi.
Kljub temu, da naj bi tisti dan, če gre upoštevati poročanje medijev, z neba padale sekire, se je v hramu slovenske kulture zbralo zajetno število takih in drugačnih glasbenih sladokuscev, ki jih Mef z bendom ni pustil na suhem. Kljub govoricam o nekaterih tehničnih pomanjkljivostih je Narodnoosvobodilni bend odigral svojo vlogo spremljave kantavtorja, ki vendarle mora biti v prvi vrsti tovrstnega dogodka. Poleg gostitelja večera pa gre vendarle izpostaviti še nekaj posameznikov, ki so začinili to glasbeno popotovanje po desetletjih Mefovega ustvarjanja: Armando Šturman na akustični kitari, David Jarh na trobenti in Andrea Flego z električno kitaro. Nekaj več občutka pa sem pogrešala pri pevskem zboru Kombinat in spremljevalni vokalistki Štefici Stipančević.
Več v fotogaleriji (avtor Edi Dečman). Tisti pa, ki vas na koncertu v Ljubljani ni bilo, boste lahko Mefa ujeli na slovenski kulturni praznik v Sežani. Se vidimo!
